Vsak starš ima možnost in pravico vzgajati svojega otroka tako, kot sam čuti ali zmore. Pomembno je, da se svojih dejanj zavedamo, o njih razmišljamo in stremimo k temu, da po svojih najboljših zmožnostih nudimo otroku podporo in optimalne pogoje za razvoj.
Starševstvo ni vedno enostavno, predvsem pa ni vedno le lepo. Tako kot otroci, se tudi starši srečujemo z mnogimi čustvi. Od neizmerne radosti in ponosa, do obupa, razočaranja ali žalosti. Nenazadnje smo vsi le ljudje.
Vse to je OK. Pomembno je, da nismo prestrogi do sebe. Da si dovolimo narediti napako. O njej kasneje razmislimo in se ob naslednji priložnosti potrudimo uporabiti nauk, ki smo se ga iz napake naučili. To šteje. Čustvena šola življenja se nikoli ne konča.
V času, v katerem se nahajamo, pa je pomembno tudi, da se potrudimo, da strahu pred vsem, kar se dogaja zunaj našega doma, ne projeciramo na svoje otroke.
Comentários